APDEJT.si

Santiago Uribe Vélez, brat nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, je bil obsojen na 28 let zapora zaradi njegove vloge v nezakoniti paravojaški skupini, ki je povezana s stotinami umorov. Sodišče ga je spoznalo za krivega ustanovitve in financiranja paravojaške skupine 'Los doce apóstoles' (Dvanajst apostolov). Njegov brat, Álvaro Uribe, je bil prav tako preiskovan zaradi povezav s paravojaškimi skupinami, vendar se je njegov pravni postopek odvijal v obratni smeri.

Kolumbijski senator Iván Cepeda je zmagal na notranjih volitvah koalicije Pacto Histórico in bo kandidiral za predsednika države na volitvah leta 2026. Cepeda, filozof in borec za človekove pravice, je premagal nekdanjo ministrico Carolino Corcho. Kot kandidat levice se bo Cepeda pomeril s kandidati desnice in centra.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Miguel Uribe Londoño, oče umorjenega kolumbijskega senatorja Miguela Uribe Turbayja, je napovedal svojo predsedniško kandidaturo za volitve leta 2026. Prevzel bo sinovo mesto kot predkandidat desnice. Njegova odločitev sledi smrti sina in prve žene, novinarke Diane Turbay, kar ga je spodbudilo k boju proti krivicam. Pridružil se bo drugim kandidatom iz svojega političnega tabora, vključno s senatorji Mario Fernando Cabal, Palomo Valencia, Paolo Holguín in Andrésom Guerra.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe se je v parku v Bogoti poklonil umorjenemu predsedniškemu kandidatu Miguelu Uribe Turbayu, kjer je bil ta ubit. Uribe je pozval k strožjim varnostnim ukrepom zaradi naraščajočega nasilja po vsej državi. Poudaril je pomen varnosti v luči nedavnih dogodkov in opozoril na porast nasilja.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil izpuščen iz pripora po odločitvi sodišča v Bogoti, ki je razveljavilo njegovo pridržanje. Uribe bo na odločitev o obsodbi čakal na prostosti. Napovedal je, da se bo posvetil "svobodi Kolumbije" in da bo desna opozicija zmagala na volitvah leta 2026.

Tribunal Superior de Bogotá je odredil takojšnjo izpustitev bivšega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, medtem ko se rešuje pritožba na obsodbo zaradi podkupovanja in procesne goljufije. Nekateri zakonodajalci s Floride so to odločitev označili za "zmago". Senator Iván Cepeda je dejal, da spoštuje odločitev, a se z njo ne strinja.

Višje sodišče v Bogoti je odredilo takojšnjo izpustitev nekdanjega predsednika Álvara Uribeja, ki se pritožuje na 12-letno zaporno kazen zaradi korupcije in procesne goljufije. Odredba o izpustitvi velja do odločitve v drugi instanci. Ameriški zakonodajalci s Floride so odločitev pozdravili kot zmago.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zatrdil, da nedavni atentat na senatorja Miguela Uribeja ni bil politično motiviran. Petro je to izjavil po tem, ko je nekdanji predsednik Álvaro Uribe v intervjuju nakazal na politične motive. Petro je tudi obtožil Uribejevega očeta, da si želi prisvojiti politično zapuščino svojega sina.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil zaskrbljenost nad govori, ki so bili izrečeni na pogrebu senatorja Miguela Uribeja Turbaya. Petro meni, da so govori spodbujali k maščevanju in bi lahko pripeljali do medsebojnega pobijanja Kolumbijcev. Po njegovem mnenju si nekateri prizadevajo za ponovno prelivanje krvi na kolumbijskih tleh.

Med naraščajočim političnim nasiljem v Kolumbiji je bil kongresnik Julio César Triana tarča oboroženega napada na jugu države. Do napada je prišlo na dan pogreba senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribeja.

Kolumbijska prokuratura je pri višjem sodišču v Bogoti zahtevala razveljavitev prvostopenjske obsodbe nekdanjega predsednika Álvara Uribeja na 12 let hišnega pripora. Prokuratura trdi, da so bile pri ocenjevanju dokazov storjene napake.

Na tisoče Kolumbijcev se je zbralo v državnem Kapitolu, da bi se poslovili od senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbaya. V torek so odprli vrata Kapitola, da bi se ljudje lahko poklonili Uribeju.

Višje sodišče v Bogoti je zavrnilo začasni ukrep, ki ga je zahtevala obramba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, da bi prekinili hišni pripor, ki mu je bil odrejen. Sodišče je menilo, da ni zadostnih razlogov za prekinitev hišnega pripora in je ohranilo veljavnost sodne odločbe, medtem ko analizirajo predloženo varstvo pravic.

Ekvadorsko ustavno sodišče je začasno ustavilo več členov različnih zakonov, ki jih je predlagal predsednik Daniel Noboa. Organizacije so vložile ustavne pritožbe, ker naj bi ti zakoni kršili človekove pravice. Med ukrepi, ki so bili ustavljeni, sta zakon o vohunjenju in pomilostitve za vojaške osebe.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je zahteval, da ga izpustijo, medtem ko se pritožuje na 12-letno zaporno kazen zaradi podkupovanja in procesne goljufije. Uribejeva obramba je vložila tudi zahtevo za varstvo ustavnih pravic pri višjem sodišču v Bogoti, da bi zagotovila njegovo svobodo med reševanjem pritožbe.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil v prvi instanci obsojen zaradi podkupovanja v kazenskem postopku in procesne prevare. Članek na nacion.com raziskuje možne scenarije, vključno z zaporom, možnostjo obrambe na prostosti in zastaranjem primera. Venezuelski minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je izjavil, da se s to obsodbo "godi pravica".

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesnih goljufij je sprožila burne odzive in razprave. Čeprav brazilski pravniki trdijo, da je obsodba Uribeja temeljila na pravnih podlagah in da je sodnica pokazala pogum pri odločitvi, je kolumbijski predsednik Gustavo Petro kritiziral veleposlaništvo ZDA zaradi vmešavanja v kolumbijsko pravosodje, kar kaže na zaostritev diplomatskih odnosov.

Senator Marco Rubio je ponovno posegel v notranje zadeve držav, ko je obtožil kolumbijsko sodstvo, da je politično pristransko proti nekdanjemu predsedniku Álvaru Uribeju. Podobno vmešavanje je bilo opaženo tudi v Braziliji v primeru Jairja Bolsonara, kar naj bi škodovalo demokraciji. Medtem je kolumbijski odvetnik Cristhian Mancera, znan po svojem delu za migrante in občinski svetnik v okrožju Miami-Dade, vstopil v predsedniško tekmo s prepričanjem, da lahko diaspora prispeva k močnemu predlogu za Kolumbijo.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil v ponedeljek, 28. julija, na prvi stopnji obsojen zaradi podkupovanja v kazenskem postopku in procesne goljufije. S tem je postal prvi nekdanji kolumbijski predsednik v zgodovini države, ki je bil obsojen. Njegov odvetnik Abelardo de la Espriella, ki velja za skrajno desničarja, je v odziv na obsodbo napovedal, da bo 'izkoreninil radikalno levico' v Kolumbiji, saj naj bi bila obsodba posledica 'niza' dejavnosti. Mediji poročajo, da Álvaro Uribe nima več takšne priljubljenosti kot pred leti.

Nekdanji predsednik Kolumbije, Álvaro Uribe, je bil obsojen zaradi procesne goljufije in manipulacije prič, s čimer je postal prvi kolumbijski ekspredsednik, ki je bil obsojen. To sledi obsodbi nekdanje argentinske predsednice Cristine Fernández in sojenju nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je medtem, kljub sodnim omejitvam, vodil shod motoristov v Brasílii, kar je bil njegov prvi javni dogodek od uvedbe ukrepov.

Bivši kolumbijski predsednik Álvaro Uribe, star 73 let, je bil obsojen zaradi procesne goljufije in podkupovanja v sodnih postopkih. To je prvič v zgodovini Kolumbije, da je bil nekdanji predsednik obsojen za običajna kazniva dejanja. Njegov odvetnik Jaime Granados je napovedal, da bo obramba 11. avgusta vložila pritožbo na sodbo. Senator Iván Cepeda, ki je bil v tem primeru priznan kot žrtev, je zavrnil navedbe o političnih motivih obsodbe, prav tako pa je zanikal, da bi obsodba kakorkoli vplivala na njegovo morebitno predsedniško kandidaturo. Obsodba Álvara Uribeja bo imela pomemben vpliv na politično sceno Kolumbije.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil 28. julija 2025 prvič v zgodovini države obsojen zaradi podkupovanja prič in procesne goljufije, kar je sprožilo razpravo o političnih posledicah in varnostnih ukrepih. Po obsodbi so okrepili varnost sodnice Sandre Liliane Heredie Arande, medtem ko senator Iván Cepeda, ki je zmagal v sodnem sporu proti Uribeju, poudarja, da se Kolumbija premika v novo obdobje. Uribeju grozi najmanj štiri leta zapora, končna razrešitev primera pa se lahko zavleče več let, s strahovi pred morebitnimi posledicami iz ZDA.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil obsojen zaradi podkupovanja prič in oviranja pravice v zgodovinskem sojenju, ki je pretreslo južnoameriško državo. Gre za prvi primer, da je bil nekdanji državni poglavar v Kolumbiji obsojen. Uribeju grozi do 12 let zapora, kar je sprožilo delitve v Kolumbiji in kritike iz Washingtona.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil spoznan za krivega vplivanja na priče in zlorabe postopka, s čimer je postal prvi nekdanji vodja države v Kolumbiji, obsojen na sojenju. Sodba je sprožila obsodbo med republikanskimi zakonodajalci v ZDA, ki jo označujejo za politično preganjanje. Uribova pravna ekipa načrtuje pritožbo na sodbo. Senator Ivan Cepeda je zgodovinsko sodbo posvetil žrtvam Uribovih domnevnih zločinov proti človečnosti, pri čemer je pohvalil prizadevanja sodnih delavcev za uveljavljanje pravne države.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil obsojen zaradi podkupovanja in procesne prevare, s čimer je postal prvi bivši kolumbijski predsednik s kazensko obsodbo. Sodnica Sandra Liliana Heredia Aranda je bila odgovorna za razsodbo, njena varnost pa je bila okrepljena. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je po sodbi pozval k spoštovanju neodvisnosti sodstva, medtem ko je Uribejeva obramba napovedala pritožbo. Sodba je sprožila tudi odzive Marca Rubia in Ivána Duqueja.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil na sodišču v Bogoti spoznan za krivega vplivanja na priče in podkupovanja. S tem je postal prvi nekdanji kolumbijski predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja. Uribe, ki je bil predsednik med letoma 2002 in 2010, se bo na sodbo, ki je najnovejši razvoj v dolgotrajni in močno politizirani zadevi, pritožil.

Marco Rubio in več ameriških kongresnikov je obsodbo Álvara Uribeja kritiziralo, pri čemer so nekateri obsodbo označili za uporabo sodstva kot "orožja". Pravna bitka proti nekdanjemu predsedniku se še ni končala, kar kaže, da bo primer imel še nadaljnje razplete.

Nekdanji predsednik Kolumbije Álvaro Uribe Vélez je bil prvič v zgodovini države spoznan za krivega v kazenskem postopku zaradi vplivanja na priče, podkupovanja in procesne prevare. Sodba, ki jo je ameriški senator Marco Rubio označil za "zaskrbljujoč precedens", je sprožila ostre odzive in v Kolumbiji povzročila burno razpravo o pravosodju in nekaznovanosti. Uribe, ključna figura kolumbijske desnice, je bil spoznan za krivega podkupovanja javnega uslužbenca in zlorabe procesa, oproščen pa preprostega podkupovanja. Sodba še ni določila zaporne kazni, ki bi lahko znašala med štirimi in osmimi leti. Primer, ki se je začel leta 2012 proti levemu senatorju, se je obrnil proti Uribeju samemu in je vodil do preiskave proti njemu.

Sodnica Sandra Liliana Heredia je razglasila nekdanjega predsednika Kolumbije Álvara Uribeja za kazensko odgovornega za podkupovanje prič in procesno goljufijo. Uribe je prvi nekdanji predsednik države, ki je bil spoznan za krivega. Sodnica je priznala veljavnost dveh od treh kaznivih dejanj, ki mu jih je očitala tožilka Marlene Orjuela. Višina kazni bo znana naknadno.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

Kolumbijsko sodišče je nekdanjega predsednika Álvara Uribeja v ponedeljek spoznalo za krivega vplivanja na priče in poskusa, da bi jih prepričal k laganju v njegovo korist. Triinsedemdesetletni desničarski politik je tako postal prvi obsojeni nekdanji predsednik te južnoameriške države. Uribeju grozi do 12 let zapora, o višini kazni pa bo sodišče odločilo kasneje.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia Aranda je v Bogoti odločila, da je Uribe, ki je bil predsednik med letoma 2002 in 2010, kazensko odgovoren za poskus manipulacije prič v primeru, ki sega v leto 2012. To je prvič, da je nekdanji kolumbijski predsednik obsojen v kazenskem postopku.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil obsojen zaradi vplivanja na priče, kar je prvič v zgodovini, da je bil nekdanji kolumbijski vodja države obsojen kaznivega dejanja. Uribeju grozi do 12 let zaporne kazni. Novico sta poročala nemška radiotelevizija DW in švedski časopis SVD.

Kolumbijsko sodišče je danes začelo z branjem sodbe v odmevnem primeru proti nekdanjemu predsedniku Alvaru Uribeju. Sodnica Sandra Liliana Heredia, ki vodi proces, je ob začetku sojenja poudarila neodvisnost sodstva in izjavila, da se 'pravosodje ne uklanja pred oblastjo'. Gre za eden najbolj mediatiziranih primerov v Kolumbiji, Uribe pa se z njim sooča zaradi obtožb, povezanih z domnevnim prirejanju pričevanj in podkupovanjem. Njegovo sojenje je pritegnilo veliko pozornosti javnosti in medijev, saj gre za vplivno politično osebnost, ki je Kolumbijo vodila med letoma 2002 in 2010.

Ekvadorske oblasti so začele izgon več kot tisoč kolumbijskih zapornikov, ki so prestajali kazni v ekvadorskih zaporih. Minister za notranje zadeve John Reimberg je potrdil, da je tem zapornikom prepovedan vstop v Ekvador za prihodnjih 40 let, kar naj bi bil ukrep za razbremenitev prenapolnjenih zaporov. Ta poteza je naletela na ostro kritiko kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki jo je označil kot "prezir" in izrazil ogorčenje nad neprimernim ravnanjem z državljani Kolumbije. Medtem pa je nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe kritiziral vlado predsednika Petra, češ da v Kolumbiji obstaja "rodilna diktatura" in pozval k spremembam na volitvah leta 2026.

Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev "binacionalnega območja miru, enotnosti in razvoja" ob njuni skupni meji. Ta pobuda je naletela na ostro kritiko s strani nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, ki jo je označil za "nesprejemljivo" in kot korak k "izročitvi države mednarodni kriminaliteti". Uribe je zlasti izrazil svoje nasprotovanje dogovoru o ustanovitvi obmejnega gospodarskega območja, ki ga je sklenila sedanja vlada.